Kako kava vpliva na moj spanec?

Prepričan je, da kofein v kavi zelo moti naravni bioritem človeka, slabša kakovost spanja, poleg tega pa zelo hitro vodi v odvisnost. Dr. Walker, ki je sicer vodilni svetovni strokovnjak za raziskave spanja, je namreč mnenja, da bi morali ljudje spati v povprečju osem ur na noč, spanec pa bi moral biti  neprekinjen in trden. Če pa je v organizmu prisoten kofein, se ta naravni in zdravi počitek ne more odviti.

Od trenutka, ko se zjutraj zbudimo, pa do večera, ko gremo spat – se pravi ves čas naše budnosti – se v možganih izloča kemična snov, imenovana adenozin. Dlje časa smo budni, več te snovi se nabira v možganih. Predstavljamo si jo lahko kot nekakšen kemični barometer, ki zapisuje količino časa, ki je pretekel, odkar smo se zbudili.

Ob običajnem dnevnonočnem ritmu se po približno dvanajstih do šestnajstih urah budnosti v možganih »nakopiči« toliko adenozina, da to sproži zaspanost, zato ležemo k počitku. Signale za zaspanost, ki jih sproža ta snov, pa lahko tudi hitro in preprosto utišamo. S kofeinom v skodelici kave, na primer.

Kofein res najpogosteje najdemo v kavi, skriva pa se tudi v nekaterih vrstah čaja, energijskih pijačah, pa tudi v temni čokoladi, sladoledu in zdravilih, kot so shujševalne in protibolečinske tablete. Dr. Walker v svoji knjigi Zakaj spimo svari, da kofein ni prehransko dopolnilo, temveč tudi najbolj uporabljano (in zlorabljano) psihoaktivno poživilo na svetu.

Kako deluje? Zelo učinkovito premaguje adenozin, snov, ki nam sicer sporoča, da smo utrujeni in zaspani. Prilepi se na receptorje v možganih in  onesposobi tiste dele, ki bi morali sporočati, da je čas za spanje.

»To je podobno, kot bi si zamašili ušesa, da bi izklopili zvok. S tem ko se kofein polasti teh receptorjev in jih zavzame, blokira signal za zaspanost, ki ga adenozin normalno posreduje možganom.«

Ti učinki kofeina so zjutraj ali čez dan pogosto čisto zaželeni. Težave pa se lahko pojavijo, če kavo pijemo prepozno popoldan ali zvečer. Kajti kofein v organizmu ostane presenetljivo dolgo. Pet do sedem ur traja, da se v telesu razgradi komaj polovica použitega kofeina. Če ste na primer pili kavo po večerji, recimo, ob pol osmih, se bodo ob pol dveh zjutraj vaši možgani še vedno ukvarjali s polovico kofeina.

To pomeni, da nočni spanec ne bo prišel zlahka, ali pa spanje ne bo trdno in nemoteno. A ljudje se tega učinka pogosto sploh ne zavedamo. Včasih se nam zdi, da kljub pozno popiti kavi kar pademo v posteljo, drugo vprašanje pa je, ali se po takšni noči res zbudimo sveži, naspani in spočiti.

Delate pozno v noč? Študirate? Da bi lažje ostali budni, si skuhate malo kave. Nekaj časa bo to delovalo, a kmalu bo sledil »kofeinski padec« (ang. caffeine crash), ki nastopi, ko kofeina v telesu zmanjka. Tako kot se iztrošijo baterije v igrači, bo raven naše energije prej ali slej strmo upadla, zato bomo težko funkcionirali in se zbrali, prevzel pa nas bo močan občutek zaspanosti. Zdaj vemo zakaj.

V času, ko kofein blokira občutek zaspanosti, se že omenjeni adenozin v telesu kljub temu nabira, njegova količina pa vse bolj narašča. Ko učinek kave popusti, se pravi takrat, ko jetra predelajo ves kofein, začutimo zahrbtne posledice: polastita se nas vsa tista zaspanost, ki bi jo sicer začutili dve ali tri ure prej, in še ves dodatni adenozin, ki se je nabral v vmesnih urah in nestrpno čakal, da se lahko sprosti.

Ko se zgodi to, nas napade najhujša potreba po spanju – že omenjeni kofeinski padec. Če takrat ne zaužijemo še več kofeina, bomo zelo težko ostali budni. Nova skodelica kave prav v tistem trenutku pa je lahko korak v odvisnost.

Dr. Walker svari tudi pred drugimi negativnimi učinki kofeina in opozarja, da se vseh še ne zavedamo. V svoji knjigi to prikaže tudi z izsledki raziskave, ki jo je v osemdesetih letih 20. stoletja opravila NASA. Znanstveniki so v tem zanimivem eksperimentu pajke izpostavili različnim drogam in nato opazovali, kako goste mreže so pletli. Droge so bile LSD, amfetamin, marihuana in kofein. Rezultat spletanja niti brez vpliva drog (levo) in pod vplivom kofeina (desno) si lahko ogledate na tej sliki:

Raziskovalci so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, kako nemočni so bili pajki pri spletanju mreže, potem ko so dobili kofein. Dr. Walker pa ob tem znova poudarja, da kofein ni prehransko dopolnilo, ampak najbolj uporabljano psihoaktivno poživilo na svetu. Je tudi edina snov, ki lahko zelo hitro povzroči zasvojenost, a jo v različnih pijačah in živilih brez pomisleka dajemo tudi otrokom in najstnikom.